Mestni arheološki muzej Trst “J.J. Winckelmann”

OGLED MUZEJA IN VRTA

Lapidarni vrt se razteza na štirih ravneh. Prikazani so oglejski relief sakralne, častne in pogrebne narave, spomeniki iz Istre in Trsta (del mestnih eksponatov je
razstavljen v Tržaškem lapidariju v gradu svetega Justa).

V neoklasičnem templju (1874), ki zaključuje obisk lapidarija, lahko ob spomeniku arheologu Winckelmannu (A. Bosa, 1833) občudujemo grške in rimske kipe iz muzejskih zbirk 18. stoletja.

V spodnjem delu, ki gleda proti muzejski stavbi, imenovanem tudi Giardino del Capitano (pripadal je namreč cesarskemu mestnemu glavarju (kapetanu), je mogoče obiskati stolpe in obzidja iz 15. in 16. stoletja; vrt krasijo arhitekturni elementi, kipi, grbi in epigrafi, rešeni med rušenjem starih tržaških stavb.

V pritličju prenovljenega muzeja je predstavljen svet Rima: v atriju in obeh dvoranah so razstavljeni kipi in predmeti iz vsakdanjega življenja: javni in zasebni portreti iz rimskega obdobja, izdelani iz marmorja in apnenca (1. stol. pr. n. št. – 3. stol. n. št.), upodobitve božanstev, figurativni reliefi s sarkofagov iz Atike in in bogat prikaz artefaktov iz brona, keramike, stekla, jantarja, vgraviranih draguljev in kosti, ki prihajajo predvsem iz domovanj in nekropol oglejskega in istrskega območja.

Oddelek starega Egipta (dvorane 4-6) gosti več kot 1000 najdb iz doline Nila, ki nudijo izčrpen vpogled v sakralne in pogrebne obrede: človeške in živalske
mumije, sarkofagi iz poslikanega lesa, apnenca in granita, nagrobni stebri, kanopske žare, strani iz Knjige mrtvih, napisani na papirusih, ter obsežna zbirka figuric ušabti, ki so jih prilagali v grobnice, da bi služile pokojniku in zanj v posmrtnem življenju opravljale ročna dela, amuletov in bronastih kipcev iz sveta magije in vere. V dvorani št. 7 so razstavljene najdbe iz grško-rimskega, koptskega in islamskega obdobja (poslikana doprsja, kipi iz terakote in majolike).

Prvo nadstropje je posvečeno prazgodovini in zgodnji zgodovini ozemlja: za gradivo, zbrano v devetnajstem in zgodnjem dvajsetem stoletju, je v veliki meri zaslužen
Carlo Marchesetti.
V dvorani, namenjeni prazgodovini ali kameni dobi so prikazana orodja, izdelana iz kamna in kosti, in keramični predmeti, najdeni v zavetiščih in podzemnih jamah tržaškega Krasa. V dvoranah, posvečenih zgodnji oziroma proto-zgodovini so razstavljene številne najdbe iz kaštelirjev (italijansko: Castellieri , višinske utrjene naselbine, značilne za kraško območje iz polovice 2. do polovice 1. tisočletja pr. n. št.) in z najdišča nekdanje naselbine Sveta Lucija, danes Most na Soči, katerih dragoceni grobni dodatki pričajo o pogrebnih obredih iz železne dobe.
V majhnem prostoru je predstavljena »Zbirka majevskih keramik Cesare Fabietti «, najdenih v Salvadorju (600 – 1000 n. št.). V drugem nadstropju so razstavljene klasične zbirke: obsežen repertoar zasebnih zbirk ciprske in korintske keramike, keramike z Atike (črne in rdeče figure), etruščanske keramike, predvsem pa keramike iz časa velike Grčije (Magna Graecia) pa vse do konca helenističnega obdobja. Druga za drugo si sledijo amfore, kraterji in vaze elegantnih oblik v prostorih, poustvarjenih v duhu zbirateljstva devetnajstega stoletja.

Tarentinsko zbirko sestavljajo kipci iz terakote in antefiksi, bronast vrč, predvsem pa najpomembnejši eksponat: čudovit srebrn riton (ritualna čaša) v obliki jelenjega gobca z okrašenim vratom, na katerem je prikazan motiv vetra Borea, ki ugrabi Oritio, med Ateno in Erehtejem (začetek 4. stol. pr. n. št., iz proizvodnje na območju črnega morja, najden v Tarantu).

Zapisi iz obdobja antike (od 3. tisočletja pr. n. št. do rimskega obdobja) so prikazani v obliki hieroglifov, klinopisne pisave in prvih abeced.